pol metra snega.
v skupni kleti socialističnega bloka
samevajo lopate.
mularija spi.
starka, upokojena učiteljica
gre s palico brez zimskega profila
po kruh in mleko
po spolzki hrustančasti gazi.
v bolniščnični sobi
pogled na zahod.
o, glej, Miklavž piškote peče
so njene zadnje besede
ki jih izreče sama sebi.
potem se ji sonce povsem približa.
oblije jo toplina.
predstavnik vseh opic v bloku
zbira denar za lovor in sveče.
na koncu hodnika brez vrat
so vsi tako zelo zapredeni v sočutje
da se jim topi
maslo na glavi
iz žnabelj pa jim visijo sveče
zledenele sline.
Le od kje ti v vsako pesem skoči vsaj ena opica
Sem iz tistega rodu opic, ki malo težje dojemamo vse vrste umentosti.
Poslano:
12. 12. 2012 ob 13:15
Spremenjeno:
12. 12. 2012 ob 15:48
ja, Lea, vse je res, čeprav je nastalo v domišljiji.
lp
urednica
Poslano:
12. 12. 2012 ob 23:41
Spremenjeno:
13. 12. 2012 ob 15:43
vse je res, "res" je naš ignorantski odnos do sočloveka, res je, da opice mislimo le na lastno rit in res je, da miklavž peče piškote na zahodnem nebu, res je, da starke po zlomu kolha večkrat umrejo in res je, da je pa za en venec že treba zbrati. se spodobi, a ne.
močna angažirana pesem, osebki pa, vseeno, opice ali ljudje pa v njej "gurajo" dalje in bodo še. nihče od njih pa ne bo prebral te pesmi.
škoda.
Lp, lidija
Poslano:
13. 12. 2012 ob 09:46
Spremenjeno:
13. 12. 2012 ob 10:00
res je! hvala za komentar.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!