Adijo obup
sem si rekla,
ko je odšla bolečina
in je dan zmerno svetil,
kot da ne bi bilo hudo,
ko sem dneve bolehala
od napetosti mišic,
ki se nikakor niso hotele
razpreti in sprostiti.
Sedim na stolu
in pišem besede,
ki ne bolijo,
dokler se jih ne dotaknem
in začnem čutit nemir.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!