Gomila stepenih beljakov
se ob robu skledastega zbiralnika
seseda v hibernacijo.
Vzdolž glaziranega laza
bolšči v stratosfero
gosji red diskov sončnih celic.
Zrkla toplotiho vpijajo
zvoke nezaslišanih frekvenc:
okrog mirujočih plošč na 45 obratov
se razraščajo miceliji v zelenem.
zagnana nordijka
se zatakne v luknjico najnižje plošče
disk se razleti na krhlje hipno razgibanih podob
iz kocena v prazno vzplameni modri plamen
ga privijem z obratom misli
trnova veja z zamrznjenimi rdečinami
se steza proti drugemu zrklu
s kosom črnega zrcala zareže v prvotni zapis
praske zalivam s plazmo
glej glej
Na črni plošči vrh glaziranega laza
čepi ščinkavec s širokim kljunom.
Srebrno se motriva.
Poslano:
10. 12. 2012 ob 19:30
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 19:50
Ko so moje misli skakljale ob tej pesmi s ploščka na plošček, so se začuda od modrih plamenov (tistih ki dajo res pravo vročino na plinskem štedilniku) do zelenih poganjkov tja do rdečine in še naprej ves čas držale istega nepremočljivega avtorja z lesenimi nogami in nemogočo obsesijo s plesom.
Lepo se ti zahvaljujem za domišljeno glasbeno opremo pesmice in pronicljiv komentar. Glede natančnosti opažanja v zvezi z lesenimi nogami bom razmišljala nocoj ob odprtem kaminu.
Poslano:
10. 12. 2012 ob 20:17
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 21:35
Ob teh minusih zunaj si zvečer doma le dobro pogrej noge, čeprav sem lesenost pripisoval v prvi vrsti Conteju, kjer se je vsa omenjanja tega precej težko zgrešiti in pa moji identifikaciji na tem mestu z njim, kar za natančnost tudi ne rabi kakšne hude merilne opreme.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!