iz svojega jezika je

izločil samoglasnike

kadar grleno zapoje

zagrmi

ko da bi se v planinah sprožil plaz

(besed)

njegov govor se cepi

kot suh les

iz ust frčijo nesmiselne

nevarne trske

tisti ki se mu približujejo

znajo  pomodrovati

glej vse pove s svojimi besedami

in se še mu približujejo

in so mu  vse bližji

in mižijo  

da se jim ne bi ostre trske zadrle v oči

in ko se njegova skrhana beseda

spreminja v lajež steklega psa

miže bevskajo   

a ne pove lepo

kako prav pove cvilijo

zaprtih oči se prižemajo k njemu  

kmalu ne bodo znali

ločiti mesa svojih teles

od njegove mrhovine

brezno