Super, Breza, predlagam le en slovnični in en slogovni popravek:

Edino, kar je poleg glave še skupno jeziku in ušesu, je maslo.

Slovnični popravek je veznik kar (namesto nepravilnega ki), slogovni pa, kot vidiš, je predvsem v tem, da ključni udarec, ključno bodico prihraniš za konec, da bolj(e) useka. Kaj meniš?

Ja, hvala, z veseljem sprejeto !

Jeziku in ušesu bi moralo biti skupnega veliko, mar ne? Poslušamo, slišimo, odgovorimo. Vprašamo, poslušamo, slišimo. Povemo, poslušamo, komentiramo, sklepamo kompromise, odkrivamo nova spoznanja, širimo obzorja - z jezikom in z ušesom ... A - kot satirično izpostavi aforizem - zdi se, da ta povezava manjka, da je prekinjena. Jezik dela po svoje ne glede na to, kaj poslušajo (in ne slišijo!) ušesa. Ta spet poslušajo eno, slišijo pa drugo ... itd. Navsezadnje jima poleg "lokacije" ostane skupno le maslo v ušesih in na glavi, v čemer je odlična metaforika, osnovana na stvarnem pomenu. Bravo.

Hvala, Aleksandra!