V zakotju mraka še gorijo sveče;
tekoče skoraj že in preplamtele,
kot da bi gibke dušice gorele,
še grejejo in barvajo obzidje rdeče.
V brezpotju jutra pesem hira smelo,
mrtvaški toni mlačno žlobudrajo,
in verzi leno v praznost ropotajo,
leden oprh pa žile pleska v belo.
V rumenem dnevu jalova semena
zahirano v suhóst prsti polzijo,
nad njimi prazna zrkla ptic strmijo
v gol nič in v púščevja rumena ...
Ukrivljam ost pozabljenega trna,
ki v zelenóst varljivo se razrašča
in v krajcu razčetverjenega plašča
zajoka senca. Zopet tista črna.
Poslano:
06. 12. 2012 ob 00:06
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 11:07
uf - ta je pa kar močna - kot črna - saj ne vem, kako bi gledal to barvo (ki pravijo, da nista barvi, skupaj z belo) pa vseeno ... je med njim svet in mavrica vsega? je sonce sito, pa tema le lačna - in mi vmes. mikro in makro in črno in bela zmešnjavca, ki utripa rdeče?
urednica
Poslano:
06. 12. 2012 ob 16:04
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 16:15
ja. Ruj. če hočeš meta razlago (no, ko sem pisala tole, še nisem mislila na razlago
:) dokler je rdeča, gremo naprej, bela nas opozarja, da je vse nič in obratno (nas prizemljuje), ko vznikne neko upanje, vzib, ga vidimo sončno, čeprav nas na koncu posuši in požge to, kar nujno pride zraven, črna pa ... čeprav so sence tudi sive in modre, je črna končna, se mi zdi.
ampak razbarvati se je vredno šele takrat, ko plast za plastjo, najprej nase nanašamo, potem pa s sebe luščimo čisto vse barve.
v belem se rodimo in iz sveta odluščimo v črno.
če me boš jutri vprašal isto, bo moj poskus odgovora bolj akvarelast, če je današnji recimo ... akrilen ;)
((((in politika s tem seveda nima ničesar, jasno,))))
LP, Lidija
jasno in ... "razlaga" se mi zelo dopade. :) (Lidija nisi povedala, da si v bistvu optični filozof - spet moji nerodni heci pri komentiranju in kompimentiranju;)
tole je za na žlico:
ampak razbarvati se je vredno šele takrat, ko plast za plastjo, najprej nase nanašamo,
potem pa s sebe luščimo čisto vse barve. (saj)
v belem se rodimo in iz sveta preluščimo v črno.
za seboj pustimo mavrico?
((((me itak ne zanima / oziroma meša))))) hvala bogu
in lep pozdrav - glede unega soneta pa . (delam, delam ...)
lp, (zgleda še enkrat)
Jure
urednica
Poslano:
06. 12. 2012 ob 19:42
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 22:40
hej, a veš, da sem to z mavrico hotela vključit v tale optično filozofski komentar, pa sem namen iz varnostnih razlogov opustila?! :)))
hej, kaj je to optični filozof?
:)
Poslano:
06. 12. 2012 ob 19:44
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 19:47
ne vem - človek? malo heca; hotel sem reči - (ne samo) lepa misel -
sicer sem pa vedel za mavrico - sem jo iz "tam" snel ;)
res
lep pozdrav,
Jure
(varnostni razlogi - zaradi kliš...?)
urednica
Poslano:
06. 12. 2012 ob 21:55
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 22:08
Uh, kakšne besede in plastične podobe, ki jih sprožajo: preplamtele sveče, mlačno žlobudranje (mrtvaških tonov), semena / zahirano v suhóst prsti polzijo ... Seveda je važen tudi pomen (in o tem sta že Jure in Lidija), ampak vse to izgovarjanje Razbarvanja, to je pravi užitek. Čestike,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!