ob tvoje obale
da me pršiš
skupaj s sabo
v prostor izven
božjega motrenja
tam sva lahko sama
in slana in grizljava
nadrobljene utripe
mojih vek
pljuvava spomine
v skelenje jutrišnjega dne
Poslano:
04. 12. 2012 ob 22:15
Spremenjeno:
04. 12. 2012 ob 23:31
ob tvoje obale
da me izparevaš
skupaj s sabo
ne znam videti, da me nekdo ...
prej vidim, da jaz z njim, ali, da me on(o) pripravi do parjenja ;) - mislim izparevanja
;) le toliko - ker me ostalo popolnoma zalije, ta klic paritve pa v meni ne najde dovolj zaleta za ta vzgib; ... pa me daj ;)
lp
Jao, Jure! Na parjenje res nisem pomislila ... ;) Zdaj pa še mene bolijo ušesa!
Poslano:
05. 12. 2012 ob 14:41
Spremenjeno:
05. 12. 2012 ob 14:44
bolj me malo vozel na začetku ... drži potem čez pesem
... kdo koga kam kaj s kom v kaj ... - ne mislim, da imaš tako komlicirano - vendar so nakloni kdo kaj s kom in kdo do koga kaj malo preveč široki ;) in malo nejasni zato - dovolijo preveč;)
parjenja pa nisem imel v mislih kot čudno - kar poskusi spet ;)) - je prišlo iz tebe, bo že nakaj na tem (veš;)
meni se je zdelo prav lepo (ra)zkrito sporočilo - če je pogled žarek, se težko kaj skrije (besede v sebi neskrivajo cele monožice življenj in pretakanja njihovih esenc, ne senc, ne sonc - obojega)
lepo igranje s soočanjem, pazi na ostre kamenčke in upam, da na tej obali ni nobenih črepinj, ki jih je že nekdo ... mogoče pa pišeš, da si robinzonova flaška? a? sem te?
:)
Poslano:
05. 12. 2012 ob 16:01
Spremenjeno:
05. 12. 2012 ob 16:06
Če je dovoljeno preveč, nisi v prekršku. Mirno se lahko kotališ po naklonih. In izbiraš soočanje ali pa ne. Čeprav je res, da navadno soočanje izbere tebe, mene in skelenje pride. Flaška nisem. Mogoče črepinja, ki se hihita, ki se ji bliža noga, ki misli, da je sama. ;)
Si pa me, ja. Po kraško. ;)
Poslano:
05. 12. 2012 ob 16:15
Spremenjeno:
05. 12. 2012 ob 16:49
jaz se. in ne verjamem v prekrške - se moramo najpej zmeniti, da bo naš svet neumen in oglat; šele potem so možni.
jaz takih dogovorov ne sklepam. Koliko sveta se je prišlo skrivat vame ...
brez heca - stvari trpijo:
zadnjič sem slišal jokati radijator v hodniku našega bogega bloka, sem ga vprašal kaj je. pa je rekel, da ga zebe. sem vprašal naprej - kaj ne kurijo -
rekel je; kurijo, kurijo ja, potem je jokal naprej - nisva se več pogovarjala z besedami - še ta moment sva tam objeta.
noro je misliti, da je lahko kdo nor. preden navalite v črno luknjo, se posvetujte z živinozdravnikom, tudi konje dajejo na antidepresive, veš to ... da je luna včasih bla sredina zemlje, kaj misliš da veš kaj je ščip ... lej ko te jaz uščipnem - ne smej se mi ...
- me je lovil zid, ko sem šel od radjatorja tako, da sem še tam!
zaživi!
mi je reku francl, ki se je ravno tisti hip vrgu iz lestenca v zanko
v roki sem imel tablico z napisom številka deset
dvignil sem jo
zdaj pa grem - se skrit za en poseben planet. kao domov. tam mi nihče nič ne more
šlik šlak korenček - se dere raketa
Poslano:
05. 12. 2012 ob 16:55
Spremenjeno:
05. 12. 2012 ob 17:27
Lahko njej, ker ji gravitacija ne visi več za vratom. Fraclnu ni bilo tako lahko. Še manj tablici. Iz črne luknje se leze počasi, ker se stene krušijo. In v rokah ostaja lepljiva zmes. Samo so točke, ki se smejejo drugače. Bolj odprto. In na nasmeh je možno položiti nogo.
Kotalim se naprej. Srečno! :)
Poslano:
05. 12. 2012 ob 17:26
Spremenjeno:
05. 12. 2012 ob 17:31
kaj bi sploh lezel ... - če lezeš se vedno dotikaš iste zmesi - zmešnjave brez konca vesolja - premik je tako gledano ne samo nemogoč - ideja premika sploh še ni zaživela-
prepognem vesolje - pa je - Premik
res se mi da več tekati kot pobezljan pes
franclu pa vsa čas za kopita ;)
kot človeka, ga ne poznam - mi je še antipatičen - kot vsi romantiki
- še - ker vem, da gre za moj manjko, bom pa imel težavo - ker tisto romantiko vidim (in tu si ne morem pomagati - ker je tako pač res!) predvsem kot nedonošenost in čustveno nezrelost - čustva nevede pomagajo regulirati razum ... pa smo tam, kjer .... je - vse lepo .... (fffuf) - a muh nikjer
Zakaj bzzz? Zaradi muh?
:) ... meni je tale film - precej zanimiv
Nisem gledala. Ne maram žuželk. Tista tvoja s Premikom pa je razvetljujoča. Spomnila me je na 3. razred, ko mi neka zgibanka ni in ni šla. Zdaj razumem zakaj.
žuželke so pa je fajn ... no, kakorkoli - muha ima fine oči
... mojstri origamija s prepogibanjem črne in bele, ne samega papirja ...
kdo so Oni?
Poslano:
06. 12. 2012 ob 11:27
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 11:42
Oni so tisti, ki zmorejo opazovati svoje misli, kako prihajajo, ne da bi vzvalovila gladina njihovega duha. Srečni so.
Poslano:
06. 12. 2012 ob 11:42
Spremenjeno:
06. 12. 2012 ob 12:04
kako dober odgovor!!! jaz sem ustrelil ("v prazno"), ti pa si nastavila terno. To je odlično - moj duh rahlo valovi - a je še gladek, se mi zdi, zaradi super odgovora- in se zato ne peni m ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!