
Ob trdem trenutku,
ko čas napenja mišice
in trgajo se misli,
ker čas obstane v težkem položaju,
si mehčam pot z lažjimi mislimi,
ki me ohranjajo manj napeto
in bolj zdržljivo, kolikor se le da.
Po občutku še večje dolžine trenutka mine,
mišice se sprostijo in lažje zadiham.
Pot se odpre.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!