E J N E J L V I Ž
kositrni čas se razteza
preko ledine mojih prostorov
tistih kjer sem kot dekletce
na gugalnici
s trepetom v prsih
hotela doseči oblake
tistih kjer sem mu kot ženska
ponujala piti iz kristalne posode
tistih kjer sem kot mati
spletala odejice in rokavičke
tistih kjer sem iz blata
pobirala razbitine
in jih skušala zlepiti
v prostorih spomina
tako živih in hkrati bledih
tako tesnih in prostranih obenem
kjer se poletje združuje z zimo
kričanje z molkom
me je mraz skrčil in razpršil
da kot prah prekrijem
navidezne prestole moči
Izzveni polno. V mir. V zadnje verze, ki vse globoko še poglobijo. In realnosti pomagajo onkraj, kjer so stvari ostajajo polne smisla, tudi če jih gledaš vzvratno. Čestitke!
Hvala, mucamaca, me veseli, da ti je všeč.
LP, mcv
urednica
Poslano:
01. 12. 2012 ob 21:10
Spremenjeno:
01. 12. 2012 ob 23:39
Tudi mene se je pesem dotaknila: vse privzgojene moči, ki smo jih skozi vloge privzeli skozi življenje, nas vendar ne osvobodijo. Morda bi spremenila le tale del v sicer zelo pretehtanem izrazoslovju te pesmi:
tistih kjer sem kot ženska
ponujala njemu
piti iz kristalne posode
tistih kjer sem mu kot ženska
ponuja piti iz kristalne posode
ali
tistih kjer sem kot ženska
njemu ponujala piti
iz kristalne posode
Lp, Ana
Hvala. Popravljeno.
LP, mcv
Pesem je zdaj povsem "izpiljena", se mi zdi, in kot rečeno, globoka, ki pogleda v dlani in v njih se zrcali vse življenje. Vzvratno? In vendar gre vse le naprej. Čestitke,
Ana
Zelo lepa pesem, Mcv. Naslov se lahko bere z obeh strani, kot je življenje zastavljeno, le verjeti moraš vanj. Pozdrave od
Andre
Hvala, Ana in Andrejka. LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 30. 11. 2012 ob 20:39
- Prebrano 1207 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 584.05
- Število ocen: 17