tudi jaz
tudi jaz tudi jaz
vonjam duh hrastovih pragov
prepojenih z utečenimi smermi
ob napol odprtem oknu
vonj rdečih pelargonij na robu perona
prepih
k meni prisede
potovka s širokimi krili in perjem
poparjenih kokoši v jerbasu
prisede popotnik z dolgim
obrazom in v razcefranih nogavicah
skupaj odideta naj grem
tudi jaz
tudi jaz tudi jaz
vonj rdečih pelargonij na robu perona
prepih
k meni prisede
ženska v oprijetem kostimu in z očarljivim
otrokom v naročju in v čipkah
iz žepa potegne ropotuljico
prisede moški v sivem plašču z obrabljeno
aktovko in črnim dežnikom
odloži ga v kot pade ga pobere
skupaj odideta
pozabi dežnik naj grem
tudi jaz
tudi jaz tudi jaz
vonj rdečih pelargonij na robu perona
prepih
k meni prisede
žena v ogrinjalu brez gumbov in brez
obraza se tiho nasmiha se resno drži
iz žepa potegne vozovnico
brez izpisane smeri brez ure
mi jo položi v naročje
vzame dežnik naj grem
tudi jaz
tudi jaz tudi jaz
na rob perona rdečih pelargonij
Lepo se sliši:) Sneži na pragove. Lp!
Poslano:
30. 11. 2012 ob 10:35
Spremenjeno:
30. 11. 2012 ob 10:36
vlak se ustavi,
noče ga raniti
:)
O, Ruj, to je pa tako prijazno. Da so še najdejo taki vlaki ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!