(O)da

Prišli bodo. Iz istega raja

že tisočletja prihajajo, goli

s koreninico popkov prilezejo iz vrtnic.

 

Čakam. Čakajo akrobati na vrvici,

babice, tete in strici, godci, plesalci,

požiralci ognja, cvetličarji, sejalci

in krvodajalci … Oče, tebe ni,

nikjer te ne vidim!

 

Razsekali smo materino krilo, kot za-

stavo jih ovijamo s trdno vero,

da le če jim skrijemo golote, ne bo

preklinjanja, nobene sramote,

mar ne, ljubi oče,

 

podedovali bodo naš hram in sarkofag,

pepelnik iz jaspisa,  hišo in brazdo

v prgišču, prst in pest,

 

pest za pestjo

od kralja in berača,

od sultana in kristjana,

pest od brata in sestre, pest za pestjo.

Čakam. Čakamo.

 

Prihajajo. Zmeraj pridejo goli,

s koreninico popkov prilezejo iz vrtnic, kot za-

stavo jih še lahkotno ovijamo z vero, da je le naš

vrt

vrt vseh vrtov.

breza

Ana Porenta

urednica

Poslano:
29. 11. 2012 ob 23:48
Spremenjeno:
30. 11. 2012 ob 15:41

Pesem z globoko simboliko, ki se z navideznega pogovora z očetom preseli na ves narod. Zanimive in sveže besedne zveze, pa izpeljave večpomenskosti - tule jo pridobiš z delitvijo besede: za-/stavo. Domiselno in premišljeno. V pesmi se skriva eno celo življenje, in če jo beremo na drug način -  vsa naša zgodovina. Čestike!

Lp, Ana

Zastavica

breza

Poslano:
30. 11. 2012 ob 15:41

Hvala, Ana, na prelepem komentarju

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 29. 11. 2012 ob 16:43
  • Prebrano 2309 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 703.87
  • Število ocen: 19

Zastavica