Prišli bodo. Iz istega raja
že tisočletja prihajajo, goli
s koreninico popkov prilezejo iz vrtnic.
Čakam. Čakajo akrobati na vrvici,
babice, tete in strici, godci, plesalci,
požiralci ognja, cvetličarji, sejalci
in krvodajalci … Oče, tebe ni,
nikjer te ne vidim!
Razsekali smo materino krilo, kot za-
stavo jih ovijamo s trdno vero,
da le če jim skrijemo golote, ne bo
preklinjanja, nobene sramote,
mar ne, ljubi oče,
podedovali bodo naš hram in sarkofag,
pepelnik iz jaspisa, hišo in brazdo
v prgišču, prst in pest,
pest za pestjo
od kralja in berača,
od sultana in kristjana,
pest od brata in sestre, pest za pestjo.
Čakam. Čakamo.
Prihajajo. Zmeraj pridejo goli,
s koreninico popkov prilezejo iz vrtnic, kot za-
stavo jih še lahkotno ovijamo z vero, da je le naš
vrt
vrt vseh vrtov.
urednica
Poslano:
29. 11. 2012 ob 23:48
Spremenjeno:
30. 11. 2012 ob 15:41
Pesem z globoko simboliko, ki se z navideznega pogovora z očetom preseli na ves narod. Zanimive in sveže besedne zveze, pa izpeljave večpomenskosti - tule jo pridobiš z delitvijo besede: za-/stavo. Domiselno in premišljeno. V pesmi se skriva eno celo življenje, in če jo beremo na drug način - vsa naša zgodovina. Čestike!
Lp, Ana
Hvala, Ana, na prelepem komentarju
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!