Sanje spijo

na valovih oceanov,

veter jih raznaša

čez obzorje

dolgo in brezmejno

kakor misel,

temne in skrivnostne

kot vesolje.

Smeh odzvanja

sončni žarek nežno,

rosa se zbudi

na klorofilu.

Iz meglic

se dvigne topel dan,

ki traja...

pestro je,

zato kar hitro mine.

Ko se sonce

bliža horizontu,

vznikne misel

na mladostne sanje.

Siv obraz

počasi v smrt ponikne,

mir, tišina je

in ni več časa zanje.

jaka kramberger