Jaz tudi če bi "kšnega skadu", mi ne bi uspela taka stvaritev.

pa vseeno poskusi Timy - ni več veliko časa - za take reči ;)

A kakšnega skadit?

kjer je dim je tudi duh ;)

Ne, čisto zares. Ti, Y, pa Jupiter in še nekateri, ustvarjate v nekih čisto drugih dimenzijah, kjer se resnično samo čudim, od kje prihaja vse to. Saj zato je pa pestro, ker smo različni. Duh je pa res marsikje oziroma povsod.

presto v presto  ... pa lp :), upam, da ne bo Jupiter! hud ... ker takole brez Njega ...

Pozdravljena, fanta. Me ni bilo ta čas, sem se šla malo kopat. Hvala, Ruj, da si me nadomeščal.  Timy, kaj naj rečem, vsak dobi nekaj ...

Jaz sem moral vžgat taveliko raketo, da sem sploh prav prebral.

In kako lepo plapolajo te zastavice v dimu!

lpY

Ta "zapuščina" je super - pomensko, ritmično (celo repeticije so vzrok bralčevem čudenju, a prepričajo), asociativno ... Je tisti pripis (zadnji verz) znak pomračitve Ofelijinega uma ali ostanek po balzamiranju? Meni bi se zdela pesem čisto super tudi brez teh marjetično barčičnih dodatkov. A seveda se lahko motim.

Lp, Ana

Hvala za razmišljanje, Ana. Hm, tudi sama sem se zamislila. Mogoče je zadnji verz oz. "pomračitev uma" res ravno tisto, kar sploh še ostane in bo (ali pa tudi ne?) izpljuneno čez rob. Ne vem. Mogoče sploh ne gre za pomračitev, mogoče je to še edini svetli trenutek v tej zgodbi. Da v tem najde svobodo, vsekakor gre za razbremenitev spon, nanizanih v alinejah. Edino, kar bo Ofelija nemara še obdržala ali se s tistim izničila, je ravno zadnja vrstica. Vrstica naj ostane tudi preprosto zato, da zmoti. Da potegne bralca ven iz uročenega (?) branja. Ali pa da si mogoče zaželi, da pesem prebere še enkrat do zadnje vrstice.

Y: Tvoje rakete se rdeče smodijo še od nočnega ognjemeta:) Jih je tudi Ofelija še gledala, preden se je s kozarcem cvička odpravila na Barje ...

Ja, super. Pa bi rada, da to brez razlage dojame bralec. Morda nov verz, morda stopnjevanje tudi v obliki - najprej manjše črke, nato večje in na koncu velike, kot so že zdaj? Kot ena mantra preživetja.

Res mi je všeč in še malo razmisli, kako bi to lahko učinkovito rešila ne da bi bilo potrebno razlagati - seveda so mi všeč ti naši pogovori, ampak, ko je pesem npr. enkrat v zbirki, govori sama gola iz sebe;-)

Lp, Ana

Ana, hvala za spodbudo, da se vrnem k pesmi, z objektivnejšim pogledom. Z razlagami je hudiček, sploh pri taki pesmi, kot je ta, ki je ne vidim kot programske. Čisto običajne in sprejemljive se mi zdijo fluktuacije v interpretacijah. Nekako hudo mi je, da se moj zgornji komentar bere kot podpora k usmerjanju pogleda v osebno interpretacijo motiva. Bom poskušala pesem postaviti na lastne nožice ali plavutke. Tole z velikostjo črk se mi zdi zanimiva interpretativna reč. Ali se črke večajo (približevanje "nečesa") ali manjšajo (poudarjeno odtekanje) (na, pa že spet interpretiram ...) Ali pa besedice skačejo sem ter tja, malce zmešano, se nočejo pokoriti zapovedanemu redu ... Dodatni verzi so že bili, pa sem jih ven pometala, spremenila sem tudi (interpretativno precej  usmerjevalno) obliko ... Pesem sem že sama pospremila v frizerski salon ...

Oprijemljivost bivanja                                  zapuščam           z jedko tesnobo in tihim želenjem.
Nebo s križnimi oboki                        zapuščam      v nadirju upanja in pričakovanj.
Nabirko ponavljanj             zapuščam         breznom in črvinam.
Preostalo se balzamira in izpljune prek mojega roba.
barčica po morju plava kit brez gat marjetice marjetice saj ve ste moje prijateljice

Mogoče takole:

Oprijemljivost bivanja                                  zapuščam           z jedko tesnobo in tihim želenjem.
Nebo s križnimi oboki                        zapuščam      v nadirju upanja in pričakovanj.
Nabirko ponavljanj             zapuščam         breznom in črvinam.

Preostalo se balzamira in izpljune prek mojega roba.
barčica po morju plavakit^{brez gat!} marjetice marjetice _marjetice

Ali pa brez zadnje vrstice? šmrk šmrk šmrk :))))

Če ti je tako hudo za barčico ;)) jo seveda ohrani. Morda le malo prostora, da se zazna rob. Na primer:

Preostalo se balzamira in izpljune prek mojega roba.

barčica po morju plavakit^{brez gat!} marjetice marjetice _marjetice

barčica po morju plava kit^{brez gat!} marjetice marjetice _marjetice

marjetice marjetice _marjetice

Lušno se je igrat s temi valovčki (všeč mi je ta različna nivjoskost postavitve črk). Kakorkoli, pesem je super, samo še pika na i. Najprej se mi je zdelo, da zadnji verz mora proč, ampak seveda si me zdaj dobila na te marjetice.

Lp, Ana

Marjetice (se) rade razsajajo, zato jih je toliko :) Pesmi sem želela naviti nekaj besedic gorpadol, pa končni prikaz žal ni veren prikazu ob pripravi v okenčku.  Je pa vendarle bolj razgiban ali razpuščen ... Lp, J!

Po vsem tem bi vendarle rada (spet) opozorila na prefinjeno zapuščino, ki je v začetku (I) kot razsuta ženska torbica, ob koncu (III) pa izničenje duha. To svobodo ali motnjo si pa optimalno rešila, se mi zdi.

Čestitke,

Ana