Ujeli so me sinoči,
ko sem bila še polna besed,
ko sem dokončevala zgodbo
v pesniškem jeziku v verzih.
Zdaj visim obešena,
ker so me dvakrat podčrtali
in čakam, kdaj me osvobodijo klina,
da ne bom tako cepetala z nogami
in se neuspešno reševala.
Tu in tam me kdo prebere,
večinoma pa molčim
in čakam odrešitve.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!