Zaripel plešec

z rdečim nosom

in pivskim trebuhom

razburjeno kriči v mikrofon.

Razjarjena množica valovi,

ko z glasnim odobravanjem

posluša slavospev

veteranom domovinske vojne.

Skoraj vsi navzoči so vpleteni,

v navijaškem divjanju

nacionalizma

je vsak po svoje

pripomogel,

da so izselili in pobili

več stotisočglave množice

drugače mislečih,

verujočih,

a zelo podobno govorečih.

Pred nekaj desetletji

so verjeli v skupno prihodnost,

danes pa se trudijo,

da bi pozabili in izbrisali

skupno preteklost.

Iz dokaj socialne družbe

so se prelevili

v zaprto enklavo,

ki sovraži drugačnost.

Poserjem se na državo,

v kateri etnična pripadnost

velja več

kot radovednost in raznolikost.

jaka kramberger