
začetek zvončnih rezonanc
preceja čajno žličko
ob cvetličnem porcelanu
otip v zlivanju z okusom
sega v nezasedene požirke
na trnkih ubežnih misli
kristali škrtajo na plošči
reci karkoli karkoli
karkoli karkoli tvoj jezik
se me vselej dotakne
(očesi mi grasta na ksi)
kot anaksimander tipam novo ...
šest rodov, da se povrneš v svoje
tri, je mesto srečanja
en postaneš -
ničvse
vsenič
dve sta polovici srca
No, pa je svet spet malo bolj zalit:)))
Kako diši je rekel, ko je stopil v galerijo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!