
Lepo. "stikanje - stekanje / tvoja zatočišča / so v meni / iztegnjeni koti ..."
dve cedili, ki se včasih prekrijeta na polno, včasih pustita prost prehod, nekaj že zamika njuna ročaja, zdaj sem zdaj tja
Pesem, ki zleze pod kožo.
Kaj se dogaja na površju in pod njo med midva. Skozi notranjost se preslikata v neskončnost, števila, ... Močne metafore med nič in dve sva vedno eno, ...
Skozi luknjice v svet pod kožo.
lp S.
troedinost - 0 1 2
united colors of resemlance
hvala za lep komentar :)
lp J.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!