
Pozno jutranja mirnost zakriva
delovni proces slehernika
za debelimi zidovi.
Še ptiči ležerno lebdijo
nad drobtinami pod mizami
kavarne ob reki.
Zaspanost mirnega jutra
v hlapih puhti iz skodelice kave.
Spustim minute teči v relativnost zahtev,
ki mi visijo na grbi
in uživam v sivini jesenskega jutra.
Reka ogledalo nastavlja ljudem,
ujetim v naglici popoldneva.
Zavajajoči megleni odsevi zakrivajo gube vsakdana,
sklonjeni bežijo kot vrbe žalujke
od lepote sivega dne.
Spustim minute teči v relativnost zahtev,
ki mi visijo na grbi
in uživam v sivini jesenskega popoldneva.
Hlad prodira skozi lupino,
tesnobna črnina izriva sivino,
sence teles se gostijo.
Trop v iluzijah srečo išče
ob pultih točajk.
Zadovoljen v tropu se znajdem,
v iluziji lebdim v temi noči,
ob pultu točajke.
Spustim minute teči v relativnost
zahtev, ki mi visijo na grbi,
in uživam v sivini jesenskega večera.
Zadovoljeno utrujen pospremim
zvezde na poti v novi sivi dan,
v jesenski vsakdan.
Zanimiva pesem, napisana v prostem verzu. Zato priporočam, da vse glagole ali pridevnike v pesmi postaviš na naravna mesta, kot so v govoru. Naj povem s primerom:
Pozno jutranja mirnost zakriva
delovni proces slehernika
za zidovi debelimi. - za debelimi zidovi.
Iz malodušja, berem, pomaga pustiti minutam, da tečejo ... in naj ... Mi je všeč.
Lp, Ana
Hvala za komentar,
sem nekoliko predelal,
kolikor naravno se uspel.
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: taha yos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!