Pozno jutranja mirnost zakriva
delovni proces slehernika
za debelimi zidovi.
Še ptiči ležerno lebdijo
nad drobtinami pod mizami
kavarne ob reki.
Zaspanost mirnega jutra
v hlapih puhti iz skodelice kave.
Spustim minute teči v relativnost zahtev,
ki mi visijo na grbi
in uživam v sivini jesenskega jutra.
Reka ogledalo nastavlja ljudem,
ujetim v naglici popoldneva.
Zavajajoči megleni odsevi zakrivajo gube vsakdana,
sklonjeni bežijo kot vrbe žalujke
od lepote sivega dne.
Spustim minute teči v relativnost zahtev,
ki mi visijo na grbi
in uživam v sivini jesenskega popoldneva.
Hlad prodira skozi lupino,
tesnobna črnina izriva sivino,
sence teles se gostijo.
Trop v iluzijah srečo išče
ob pultih točajk.
Zadovoljen v tropu se znajdem,
v iluziji lebdim v temi noči,
ob pultu točajke.
Spustim minute teči v relativnost
zahtev, ki mi visijo na grbi,
in uživam v sivini jesenskega večera.
Zadovoljeno utrujen pospremim
zvezde na poti v novi sivi dan,
v jesenski vsakdan.
urednica
Poslano:
25. 11. 2012 ob 14:28
Spremenjeno:
25. 11. 2012 ob 18:37
Zanimiva pesem, napisana v prostem verzu. Zato priporočam, da vse glagole ali pridevnike v pesmi postaviš na naravna mesta, kot so v govoru. Naj povem s primerom:
Pozno jutranja mirnost zakriva
delovni proces slehernika
za zidovi debelimi. - za debelimi zidovi.
Iz malodušja, berem, pomaga pustiti minutam, da tečejo ... in naj ... Mi je všeč.
Lp, Ana
Poslano:
09. 12. 2012 ob 03:16
Spremenjeno:
09. 12. 2012 ob 03:16
Hvala za komentar,
sem nekoliko predelal,
kolikor naravno se uspel.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taha yos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!