Vse zmote prenašam drugam.

Pospravim bistva.

Dajem svetlobo.

Poiščem dobroto.

Nudim nasvet.

Kot opeke,

skladam drugo za drugim,

odpuščanja let.

Niti malo mi ni žal.

Le ohromeli udi

ne povzdignejo več besed,

ki v črnem oblaku

zapuščajo svet.

Posadi drevo.

Stori nekaj zame.

Zevajoče razpoke

gladim s svojimi razgubanimi

dlanmi.

Sploh ne vem kako, a imam te rada.

Tudi tvojo večno črnino.

Sandra Kocijančič