Ob vodnjaku


Temna noč je privihrala,
me s plaščem svojim je pokrila,
bleda luna sije ob uri eni,
črne mačke duša je v meni.

Tam na vasi ob vodnjaku,
kakor senca v blodnjaku,
vedno zvesto mi sledi,
kdo bi vedel,
da to si ti.

Temna noč,
daj mi moč,
pridi zdaj mi na pomoč,
naj ugasne blede lune sij,
s črno barvo me zakrij.

Črna barv me zakrila,
a bolečina v srcu me ni minila,
ta vedno hodi z meno
in uničuje mi srce bolano.

Kakor oster zimski mraz,
ki piha mi v obraz,
težka vest vrta vame,
dokler me črna jama ne vzame.

Anamarija

Komentiranje je zaprto!

Anamarija
Napisal/a: Anamarija

Pesmi

  • 22. 08. 2008 ob 10:48
  • Prebrano 661 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 132
  • Število ocen: 5

Zastavica