Pesem je zastala v hribski resi,
v oblaku polnem solz,
v razpokah kamna ..

Srce molči.
Zaprašeno s slutnjami poti.

Kaplje dežja zvonijo v iglicah macesna,
stekajo se v lističe plahtice,
silijo v podkožje otrplega telesa ..

Pričakovanja.
Plavajo v čas zožan od zategovanja.

Pomladne rože prekrile trdoto so besed,
kapljice dežja zabile so pepel v tla,
utrip vek - izginil je trenutek v čas ..

Končajva igro to.
Krokar je pritrdil rezko žalost na nebo.

Helena