Ne begajte mi misli,

brez njih ne zmorem pisat,

brez spomina ni prihodnosti,

ne današnjega upa,

ki me vodi po labirintu časa,

da panično iščem pot,

ki me bo popeljala ven

iz začaranega kvadrata

in ozkih hodnikov,

ki ne peljejo nikamor

razen da zamotijo možgane

v lažnem hrepenenju do izhoda,

tam sonce ogreje premražene besede,

ki drgetajo od strahu,

ker še vedno ne verjamejo,

da so rešene.

IŽ-lev