Aaahaaa, če se avtobus čelno zaleti v steno in raziskovalci skozi steklo zletijo v prepad, smo naleteli na Realno. Čeprav, če se spomnim recimo na Deliverance, domačini, ki že zgledajo čisto kot pravi kognitivni znanstveniki, namesto fotoaparatov tam priletijo s puškami in v svoji tipični zaostali maniri zahtevajo, da se pozornost posveti še čemu dosti bolj bazičnemu, kot pa urbanim nevrozam. 

Malo me spomni na tisti štos z antropologom, ki ga zasačijo ljudožerci. Ker je edina možnost narediti čudež, iz žepa potegne zippo vžigalnik in -klik- prižge ogenj. Domorodci vsi osupli stopijo korak nazaj, nakar vrač zavpije: čudež! Še nikoli nisem videl, da bi zippo iz prve vžgal!

Pozdravljena, fanta. Lepo, da sta prišla malo povasovat!

Y,  očitno je "klik" je evolucijski vzorec, ki se vedno znova vrač-a, samo tehnološki postopek se nekoliko spremeni.

bp, za ponazoritev Realnega si izbral dober film, fantom se - ne da bi se zavedali svoje (civilizacijske) krivde - vrača tisto, kar urbano okolje misli narediti naravnemu, torej postaviti jez, po vsej verjetnosti za večje življenjsko ugodje spodaj v mestu, torej ne gre samo izživljanje zaostalih hribcev. Ampak pobcem ni dovolj, da jo eden fasa, še kar rinejo naprej, v Realno. In subjekt, ki se želi malo poveseliti v neokrnjeni naravi, se čedalje bolj spreminja v objekt in se nemočno prepušča objemu Realnega ...  Tudi v pesmici gre za zrcaljenje vlog, ko naj bi turist spoznal, da je on sam objekt (poželenja) ali atrakcija oz. zabava za domačine. Da od domorodne kulture, ki jo želi doživeti, ne bo dobil ravno dosti avtentičnega prikaza. In to prav zaradi njegovega lastnega (radovednega) pogleda. Sicer pa se je opisani dogodek pred kratkim zgodil neki znanki, ki je obiskala zaselek na skrajnem zahodu naše domovine. Dobro potujta!