Poleti je skala

prevroča za posedanje

Zdaj je hladna

V suhem novembrskem brezvetrju

na morje spominjajo le

kopice ribiških čolnov,

ko lebdijo

okoli konice dolgega pomola

Voda je mirna,

temna,

neotipljiva, kot zdavnaj

izzveneli krik galeba

Visim na razmetanih skalah,

kot brezvoljna plavut

in strmim v nekaj,

česar ne vidi nihče drug

V razposajeno brezskrbnost

nasmejani obraz,

vtisnjen v moj spomin,

kot okamenela školjka,

ujeta v to skalo

Obraz, meni tako blizu, a

nedosegljiv kot morje

temu mrtvemu oklepu

Milan Novak