Monolog
Drevo življenja - si se obletelo?
Pusto in golo si.
Tvoje velo listje
mi pada na oči.
Jesen se je pričela,
jesen vseh mojih dni.
In kmalu pride zima, starka bela
in njena hladna dlan svetu zastre oči.
O spati, spati, sanjati nemara
o večni pomladi,
kjer se listje nikoli ne postara
in se drevje nikdar ne obleti...
spati, spati, nemara sanjati: Shakespeare, Hamletov monolog, biti, ne biti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 18. 11. 2012 ob 14:57
- Prebrano 579 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 131.5