ORIGAMI
Vse to je potrebno gledati v perspektivi
Ni Arabske Pomladi brez Renesanse
Vse to treba gledati in se vprašati
Odkod toliko sonca v porumenelem listju jeseni?
Ali ta svet - ki ga opazujem – opazuje mene?
Ali svet - skozi mojo razlago njega - razlaga mene?
To je potrebno postaviti na mesto, ki je primerno zanj
V brezčasen prostor, da je vsak tam - tukaj
In vsak tukaj - povsod
Papir s to pesmijo je treba izročiti rokam, ki so vešče origamija
Treba je obžalovati tudi papir in besede na njem
Obžalovati kot kirurški nož pozabljen v drobovju
Le vezaje je treba razložiti
Rokam predati smisel
Edini umetnosti
Počakati, da se stih pojavi v gubah papirja kot nasmeh žirafe
Vnaprej se veseliti presenečenja
Spregovoriti s tesnobo zidov, s hvaležnostjo drevesa za pomlad
Z jutranjo kavo
Z nasmehom v vzdihu psa ob nogah, ko ga pobožaš
Brez iluzije, da Bog morda ni pitbull terier
Lačen in nenasiten
Treba je pogoltniti slabost te nosečnosti, tega mrtvega ploda, mrtvo začetega
Tega mrtvega ploda v tebi, na tvojo smrt obsojenega
Pogoltniti
Pogoltniti kot evtanazijo serijskega morilca
Njegovim rokam dati njegov vrat
Kot edino rešitev
Vse to je potrebno vreči v oči rože
V velike oči rože na otroški risbi
V brezno pričakovanja
Tudi to pesem je treba dokončati
Brez razloga
Brez kesanja
Kesanje ni primerno za roke
Le dokončati
Z rokami
V mrzlo vodo potoka spustiti kamen, da bi spremenil tok misli
In obstati z roko v vodi, ugrizniti v mraz na ustnicah
Upogibati ta list papirja z verzi
Tako dolgo dokler se v gubah ne pojavi nek smisel
Nepričakovan
Nek smisel drugačen od skritega v njenih besedah
Smisel začudenja, ko zagledaš svoje črke v krogu kot slonova ušesa
"In" kot jezik opice
Le črkam v besedah je treba zaupati
Vsaki posebej – kot posameznim ljudem
Zaupati vezajem
Brez kakršnekoli iluzije, da bodo predmeti spremenili pomen
Da misli ne potrebujejo kruha
In v zdravem telesu (ne) zdravega duha
Tako na hitro (na tole se nameravam še vrniti, zato ne hiti z objavo, Jur) mi je padlo v oči tole:
Ali ta svet - ki ga opazujem – opazuje mene?
Ali on - skozi mojo razlago njega - razlaga mene?
"ON" (označevanje predmeta z osebnim zaimkom) za svet je v sl. skladnji manj primerno, velja predvsem za samostalnike v imenovalniku.
bolje je npr:-
Ali ta svet - ki ga opazujem – opazuje mene?
Ali ta - skozi mojo razlago njega - razlaga mene?
Lp, Lidija
Ne bom hitel.
Se mi nikamor ne mudi.
Hvala in lp
Komentiranje je zaprto!