Tetovirana leta ti umirajo na obrazu .... Čudovito! Pesem lahko beremo kot anatomijo človeškega duhovnega razvoja. "Čas mladosti, ko le sediš in čakaš, da se tetovaža iluzornih slik sama od sebe uresniči, leta pa kar »dežujejo«.  Zavedanje pride prepozno, ko je že tema, potem pa se zapreš vase, v svojo samoto, v svojo globino. Od spodaj se odpre nov pogled na nebo, zazreš se v jato zvezd, ujetih v »svoj« prostor in v svojo samoto." Vse skupaj pa ne omili bolečine, ki se razrašča kot tišina. Čestitke.

Koliko časa se nam je vtetoviralo v lica, kaj Jure? Še veter, ki tako pogosto rohni skozi naša spoznanja, ga ne more umiriti. Krasna pesem, zelo se me je dotaknila.

Pozdrav iz daljav

Andrejka

Hvala za komentarje.

Veseli me, da pesem ima prave vibracije za stik in dotik.

Lp, JUR