Sjeti se...
o tebi više
ništa ne znam
u san dođe
miris pelargonija
uz kameni prozor
naše mladosti
ponekad zalutam
cestom bez imena
u tvoje prve studentske dane
i tiho pored prazne klupe
kažem: pitaš li se
koliko je zaborav izmijenio
moje lice
umjesto odgovora
šumi vrijeme
mirko mirku s mirkom
šuti: reci nas
još jednom tiho nas izgovori
odloži ogrtač
ostavi roman
pogledaj kroz prozor
sjeti se
zadrži u vizurama portrete
naših osamnaest proljeća
sada
dok trajem
dok ranjavam dan
našim nečujnim koracima
dok ne iscuri
ovaj tren
i život
Lepa pesem spominjanja, bližine, ki ostane kot sled in ne izgine, čeprav je vmes reka časa in let. Klopca, ki je najbrž že tudi drugačna, lahko preseli človeka v druge čase, ki jih občuti pristnejše od teh, zdajšnjih. Nostalgija. Čestitke,
Ana
V stilu 'dodirni me ispod stola...Ines...' Lepa, nostalgična.
Lp
A
Ana, iako ne razumijem slovenski lijepo se zahvaljujem na komentaru. Nastojat ću ga prevesti na hrvatski.
Hvala na mišljenju, Andrejka! Lijep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 16. 11. 2012 ob 14:36
- Prebrano 1342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 521.07