uveravaš sebe
da razumeš
vetar kad broji
lisne razloge
za padove
bez objašnjenja
znaš kako
da završiš
prelazak
netaknutih nogu
pred licem
sveta
da ostaneš
semeniti zemlju
doživotnom
listom kašnjenja
i ustima
od otrova i meda
zapostaviš
teoriju arhimeda
jer vreme je
da zaboraviš
ogledala senke uranjanja
Pesem lepo teče in preskakuje, pomeni se nizajo drug na drugega, kot bi prodiral globlje in globlje, preko seznamov pozabljenih stvari, do tistih, ki še zmorejo splavati na površje in do odseva notranjih senc, nezavednega. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!