da li ćemo se jednom
sretati kao duge sjenke
u predgrađima
bez pitanja bez pozdrava
da li ćemo se jednom
pod verandama ljubavi
tražiti i začuđeni brati
svenulo vrijeme u herbariju
da li ćemo se jednom
buditi u snu lipa
krikom snage između svjetova
da li će se u trenu
ako se pomaknem
ovi glasovi krajolika
ovi cvjetovi noćni
samo sasuti
po putu do tebe
po bespuću do mene
u žednim alejama jasenova
u kojima smo nekoć tražili
bit svih stvari
ili će nas samo
iz sna dizati
recitali mladih pjesnika
i mi ćemo napokon znati
da postoje stvari koje neće biti
ni u drhtaju svjetova
ni u priviđenjima
ni u žeđi na usnama
ni u nespokoju dugih sjenki
u predgrađima
Mirkopopovic, pozdravljen in dobrodošel v imenu uredništva.
Pesem, ki si jo objavil, je nežna kot blagodejni dež na - "hrepenenje in negotovost v večnem iskanju ljubezni - čutimo jo vsepovsod, sledi nam kot lastna senca, ne vemo pa kaj je, ne kdo je ta ljubezen; je navdih, privid ali pa le žeja, ki kratkotrajno potolaži naš notranji nemir." Čestitke.
Mislim, da gre za škratek
v zadnjem verzu
nu u nespokoju dugih sjenki
u predgrađima
Verjetno bi moralo biti ni u ali eventualno no u
Lp, JUR
Hvala na komentarima. Točno je da sam posve malo razumio slovenski, ali pozabavili ste se, potrudili, dali mišljenje. Da, u pravu si JUR: treba da stoji ni u nespokoju dugih sjenki / u predgrađima. Lijep pozdrav!
Hvala obema, urejeno.
Lp, Ana
HVALA LIJEPA ZA PREVOD OVE PJESME I O NJOJ MIŠLJENJE KOJE ME RADUJE.
Srdačan pozdrav,
Mirko
Hvala tebi za lijepu pjesmu.
Uz srdačan pozdrav
JUR
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!