Danes
V najinem nikoli obstoječem času,
si pridržal moj obraz proti vzhodu,
da si poljubil sončni odsev.
Ob luninem mrku,
ki se je zataknil vase,
potopljena valovim hrepenenje,
da obliznem večer,
preden zgrmi v prepad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 14. 11. 2012 ob 20:38
- Prebrano 641 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 247
- Število ocen: 6
