V šelestu dotikov me dvigaš
nad rumene gozdove utrujenih strahov.
Iz noseče bukve skačejo gozdni škrati,
ki ljubijo ženske.
Okoli mene moliš prostor
med dvema bogovoma, v katera ne verjameš
in čakaš,
da vzletijo metulji v mojem trebuhu.
Dež si.
Padaš skozi mene,
da jočem in sanjam.
Sanje rumeneče bukve.
Poslano:
14. 11. 2012 ob 21:47
Spremenjeno:
14. 11. 2012 ob 21:58
Pozdravljena.
Zdi se mi fajna.
A me nekako naslov malce razočara. Bi rekla, da je skoraj preobsežen. Da je pesem bolj intimna kot celotna jesen. Mogoče listavec, listnato kot predlogi? Kar je prišlo najprej na misel...
V razmislek.
lp S.
Joakim - Hvala!
Tea - Hvala za komentar. Se kar strinjam s tabo, ja... Listavec mi je všeč. Mi pade na (v) pesem. Bom kar posvojila tvojo idejo. Hvala! ;)
Pesem, ki se te dotakne s svojo bližino, čeprav se zdijo razdalje v pesmi včasih neskončne. Topla in hladna obenem, kot jesen.
Naj se vas dotakne. :)
lp S.
Res zapiha vse do srca ... ampak prijazno. Čestitam.
Lp A
Hvala, Tea in Andrejka. Lp, P. :)
mmmmm :)
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!