LUTKA
Nisem beračica,
vendar venomer,
da ne lažeš mi,
kot beračica prosim.
Zaradi družine,
sem se ti odločila
ponovno zaupati,
čeprav mogla te ne bom še kdaj ljubiti
izgubljam svoj jaz,
se sprašujem:
“A naj te sprejmem poraz?”
Nisem srečna,
čeprav se smejem,
zaradi svoje neumnosti trpim
ker sem verjela,
da si se spremenil,
zdaj grenkobo v srcu nosim,
na licih potoke solza,
osamljena moja pot je trnova.
Ponovno ,sem poskušala
vsa se ti predati,
ljubezen v srcu zate ponovno prižgati,
zato,
z debelim trnom v srcu ostala,
srce ne dovoli,
da mu bi ukazovala.
Tej neumni igri,
bi lahko že kdaj ,
konec dala,
jaz neumnica
če ne bi ponovno,
tvoja lutka postala .
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miša Topolovec
- 13. 11. 2012 ob 19:35
- Prebrano 770 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135.3
- Število ocen: 6
