Le za prš
Napil sem se zrnatega časa.
Pa se je razpotegnil tako globoko.
Povsem pijansko nezmerno.
Čez celo telo.
Iz trebuha.
Skozi srce.
Prodrl v pljuča.
Sedaj ga po kapljah izdihujem.
Široko, nad ilovnato jesen.
Kakor dež. Zmrzlen.
Občutje pršenja, ki preplavi notranjost, veje iz pesmi. Premišljeno, rahločutno in lirično pršenje. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 13. 11. 2012 ob 10:44
- Prebrano 1202 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 590.61