Le za prš
Napil sem se zrnatega časa.
Pa se je razpotegnil tako globoko.
Povsem pijansko nezmerno.
Čez celo telo.
Iz trebuha.
Skozi srce.
Prodrl v pljuča.
Sedaj ga po kapljah izdihujem.
Široko, nad ilovnato jesen.
Kakor dež. Zmrzlen.
Občutje pršenja, ki preplavi notranjost, veje iz pesmi. Premišljeno, rahločutno in lirično pršenje. Čestitke,
Ana
Ana, najlepša hvala.
:)
lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 13. 11. 2012 ob 10:44
- Prebrano 1079 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 590.61
- Število ocen: 13