Romanje
Hodila sem po kamnih,
ko je sonce raztapljalo stene
surovih skalnih skladov
dinarskega sveta.
Sama in bosa,
da sem z bolečino poljubljala
trdoto tvoje poti
in se zlila s strugo tiste male rečice,
iz katere si vstal,
preden ti je svet padel pred noge.
Zato si me pobožal drugače.
Ker sem dišala po domu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 12. 11. 2012 ob 12:13
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 333.43
- Število ocen: 9
