Filozofi smo bitja z največ pomanjkljivostmi.

Hočem, da se kazalci na uri premaknejo,

da njene roke potonejo kot ladje.

Vsak vozel in zaplet se počasi spustita v morje časa,

jaz pa spoznam, da sem celo večnost

porabila za premišljevanje o

prostoru subjekta.

 

Znotraj tebe postanem mravlja,

segment bitja,

razdeljenega na tri dele –

kje sem,

kje si ti,

kje sva?

 

Zgodi pa se to, da se po koncu Fenomenologije duha

osvobodiš iz mojega telesa.

Z gibom, ki  je podoben

dvigu duše iz njene zemeljske zibelke.

Čutim lahko tudi kako se tvoje mišice začnejo

poslavljati od objekta, ki sem ga še pred kratkim imenovala telo.

Človeška Lučka

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2012 ob 21:18

Zaustaviti čas, da bi se misel razvila v subjekt ali bi se objekt ločil od objektivnosti. Duša in telo, premišljevanje in predmet premišljevanja, fenomenologija kot anatomija doživljanja ali premislek o spoznanju, ki ga ponuja že naslov pesmi in se tako večna vprašanja - kdo sem, razširijo na kdo si in kdo sva, ki jih najbolj definira kje - je to prostor, je čas? Pesem izziva k nadaljnjim premišljevanjem, tudi o tem, ali je odnos sploh mogoče premišljevati in hkrati doživljati? Čestitke,

Ana

Zastavica

levinja

Poslano:
17. 11. 2012 ob 12:38

Odlična pesem. Še naprej. Uživaj! Levinja

Zastavica

marko p.

Poslano:
18. 01. 2013 ob 22:50

ufff...

ko to pogoltneš - te dvigne

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Človeška Lučka
Napisal/a: Človeška Lučka

Pesmi

  • 12. 11. 2012 ob 10:51
  • Prebrano 918 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 413.17
  • Število ocen: 12

Zastavica