
Svet se ni hotel podreti
pa sem ga raztreščil
na drobne koščke,
jih zmlel v prah in ga odpihnil,
kot odpihneš lusko
cigaretnega pepela z rokava.
Kdo drug bi pričel graditi novega
na tem,
ki se je pojavil izpod odpiha,
meni pa ni potrebno graditi.
Ko bo čas za spremembo,
bom spet rušil.
Hehe Tomaž,
odpihovanja so sestavni del rasti, le paziti moram na pljuča, oziroma na posledice svojih rušenj...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!