le kje so ...

Preden me zagrne polarna noč: ta prvi so že v zgodovini, tile pa še ravno iščejo nazaj na trdno zemljo.

http://www.frammuseum.no/Polar-Heroes/Main-Heroes/Fridtjof-Nansen.aspx

Edini dvom, da ne gre za dnevniške zapiske (brez datumov in zgolj v digitalno drobovje mobitela - zanimivo, signal je...), ampak za poezijo, veje iz skoraj neverjetne situacije, da baterije na takšnem mrazu ne bi crknile.

Seveda je logično tudi to (kar se forme tiče), da je z rokami, zavitimi v debele kožuhaste vreče brez naprstnikov, skoraj nemogoče odtipkati šumnike in sičnike.

Preživela pa je. Tako kot Nansen.

http://www.youtube.com/watch?v=OuMvDn48I_k

Perorez, hvala. Pisanje brez sičnikov in šumnikov se da tudi drugače razumeti ...

Y:  Ali, npr.: Na strešici sveta.

BIPOLARNOST

Svet je s tečajev! Svet je s tečajev!

Pa kva. Zemla je tud.

problem je, da svet nima strešice, sicer bi bil švet :)

pisanja brez strešic pa nisem nikdar razumel, morda ker sem računalničar.

Si bom postavila ygnu in počakala še nekaj mesecev, da me doseže četica marljivih mravljic. Mogoce se potem naucim tipkati sms-sporocila tudi s stresicami. Kadar sem na severu, jih sicer rada izpuscam, ker s tem privarcujem nekaj utripov, pa tudi moj polarni dom ne potrebuje posebne stresice.

a veš, če bi moral spet na samotni otok, bi s seboj vzel pipec, vžigalnik in qwerty tipkovnico. neglede, imaš point - mravljice pa severni tečaj ... hmm, odkar sem si pred štirimi leti kupil nov telefon (s qwe..) mi je šlo pol socialnega ambienta. Ja. Zdaj se spominjam romantike tipkanja 3 strani dolgih smsov s palcem :) pipipip pip pipip pipipipip .. Morda pa ti lastovke kaj prinesejo.

Nov gsm. Zdaj imam upokojenskega na eno tipko. Za telegrafska sporocila sicer cisto v redu.

Jaz pa tipovnico brez ene tipe. aj je boljše? za pisanje ratih pesmi je O. za daljša besedila pa je naporno za bralca. Imam pa čšž :=)