
Pronicam skozi tvoje pore,
pogrezam sebe v tvoje struge teme,
kričim praznoto,
da se razplastim in krušim glas,
popuščam,
zlomim se,
tresoča trgam dračje suhih let,
kosme hrepenenja skrivam
v gube svoje kože,
miže klečim in grizem zemljo,
molče požiram prah
in vase tlačim hladnost dna.
Potem zagledam njo –
čisto vodo
z odsevom tvojega pogleda
v mojem.
Kot vedno zelo lepo.
Predlagam najhen popravek in sicer...
pogrezam sebe v tvoje struge teme,
pogrezam se v tvoje struge teme,
...seveda po lastni želji in presoji.
LP
sebe zna biti bolj prav. ;)kot perilo, suhe hruške, se daš v roke in se greš tunkat.
(pardon mucamaca)
Hja , malo sta mi zameštrala besedene štrene. ;)
Če rečem: "pogrezam sebe" mi to zveni, kot da dejansko malce na silo pogrezam drugi subjekt, ki pa sem slučajno jaz, če pa rečem "pogrezam se" mi to zveni, kot da se prepustim pogrezanju. Vsebinsko mi bolj paše pogrezam sebe, ritmično pa res bolj paše pogrezam se. Kaj pravita? Je kaj na tej vsebinski niansi ali si jo samo domišljam? ;)
Pa hvala obema za komentar.
je,
in jaz mislim sebe
(gre le za jasen odgovor, nič drugega ;)
v smislu poti k odsevu (malo na hitro) - sam svoj brusni kamen, sam si svoja voda.
Ista valovna dolžina. Mogoče odsev, hehe. Lepo bodi! Pa hvala za jasnost. ;)
valovne dolžine pa so res iste in ne samo enake;)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!