Deviški
prinaša slastne pralineje iz čokoladnega butika,
potrebne kose sijajnih oblačil, za spodaj in za zgoraj.
Obljublja ji riževa zrna v letu na razkrivajočo se polt,
izvrstno kaljivo seme, hibridno,
imunost na smrt.
Postavlja ji razgledne stolpe in bele zvonike.
Odpira ji funkcionalna pristanišča s svetilniki.
Ohranja ji notranji mir
in tudi sicer se ne vtika vanjo.
Bela jadra!
Razpeta jadra, polna pričakovanj,
se trgajo pred njegovo obalo.
Veter. Čeri. Previsne stene.
Ladjam negostoljubna razčlenjenost,
res krute naravne danosti. Žal.
In treba si je prizadevati za ohranitev
neokrnjene narave.
Ravno tam ima najlepše flišne klife,
gnezdišča ogroženih ptic
v preletu iz Afrike in,
tako pač je, zasebne plaže. Žal.
Ampak on jo res
res ljubi, svojo in edino.
Poslano:
12. 09. 2014 ob 16:58
Spremenjeno:
12. 09. 2014 ob 16:59
Imam le eno besedo, ki pa ni Lera, ampak tista druga.
Težko si najdem drugačen bazen kot amorfen. Saj nimam nič proti Mariji Tereziji, ampak barok je stanje časa, ne stil.
Ni črna gradnja,
ni letališče,
ni romanika,
niti zasut mandrač.
Trg?
tudi ne.
:)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!