PODOČNJAKI TRUDNE JESENI
Obteženo oblačje se zatika
v praznoto krošenj
in na najinih obrazih
so obtičali
podočnjaki trudne jeseni.
V bledežu begava med bledečim,
vedno manj najinim zatočiščem
in labirinti vzporednih svetov,
kamor vsakodnevno ponikava.
Najine dlani se ohlajajo
in komajda še občutiva
dotikljaje dvojine,
ko zdrsneva
drug mimo drugega
v kožo nekoga tretjega.
urednica
Poslano:
06. 11. 2012 ob 09:36
Spremenjeno:
06. 11. 2012 ob 10:46
Marko: škrat ali skladenjska zabloda? :))
izbiraj med:
-na najinih obrazih
---tudi pri dvojini: na najinih (dveh) obrazih!)
ali pa si morda mislil tako (v kar dvomom ;) :
-nad najinima obrazoma.
( in ne: "na najinima obrazoma" ...)
Lp, Lidija
Škrat zaradi podočnjakov po napornih vajah in tik pred premiero.
Sem potem razmišljal doma, a sem prav zapisal. Hvala. lp, marko
urednica
Poslano:
06. 11. 2012 ob 18:29
Spremenjeno:
01. 03. 2013 ob 10:31
No, pesem je odlična projekcija nekega odhajanja (drug od drugega nekam drugam k drugim ...)
polna simbolov, da bi bila manj boleča, pa brez nepotrebne patetike, da bi ostala učinkovita.
Lp lidija
Hvala, Lidija. Seveda je to le eno izmed videnj pesmi, sicer pa si lahko vsak poišče svoje : )
lp, marko
Saj, v tem je vrednost pesmi.
Poslano:
02. 03. 2013 ob 15:39
Spremenjeno:
02. 03. 2013 ob 20:10
Katarina, me veseli : )
Sončen pozdrav iz Ljubljane, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 06. 11. 2012 ob 04:32
- Prebrano 1233 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 827.86
- Število ocen: 25