zrak zveni poletje
zvijam klobčič novih juter
da jih pokadim na samem
z nasmehom v predalu
nazdravljam v kotu dneva -
kozarec čistega vina
in sanje polne por
noči zapiram do vratu
da jih ne oplazi dež
in ne zavohajo svobode
ko pletem rob noči
popuščam čudenju -
spomin ki ga nimava
tako resnično peče
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!