Na tleh, s črno packo na obrazu
Z ranjenimi krili, sam, osamljen
S srebrno kapljico rose v očeh
Živa voda tihe bolečine
Vzkalilo bo seme veselja.

Poljubljanje sončnih žarkov
Božanje trave, ki jo teptamo
Ples ob soju polne lune
Zdaj oblaki vpijajo nje sij
Nevihta bo utopila veselje

Dežuje … ne pusti letenja
Samo čakanje in upanje
Hladen ogled skozi okno
Vrtnice ne dišijo, prazne so
Potem pa … glej! Sonce!

Vsak kdaj pade
Le angel se pobere

Manja Weingerl