Mrtva lutka

Ampak on …
V nevidne rane ji je
vtikal poletno cvetje.
Pihal je regratove lučke,
v želji, da bi bila njegova.

Ampak ona …
Skrivala je solze,
ko je sprejemala cvetje.
Želela je prekleti želje.
Želela je znova biti človek.

Ampak oba … smrdita po njenih lažeh.

Manja Weingerl

Komentiranje je zaprto!

Manja Weingerl
Napisal/a: Manja Weingerl

Pesmi

  • 31. 08. 2007 ob 21:16
  • Prebrano 687 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 165
  • Število ocen: 6

Zastavica