Hodiš mimo zgodbe

mojih besed.

In mimo očesne preje.

Je premalo sladka,

zapeljiva,

brez pravih erogenih točk

primernih zate.

Korak mojih misli

ne nosi visokih petk

in ne zna stopati po modni brvi,

da bi začutil željo

hoje vštric.

Ostajam osamelec

in ti požiralnik

na istem kraškem polju,

ki diha v kolobarjenju

prahu in vode.

In skupaj se voziva

v malem vozu nočnega neba,

loviva polne in prazne lune

v isto smer Večnosti.

Evelina