Stopam
po neizhojenih poteh.
Nikomur ne pripadam.
Še en poraz.
Nihče ne sliši
tihe borbe.
Nihče ne vidi
zadnjih atomov moči.
V nočeh preganjam
strahove s črnimi ogrinjali.
Eden po eden
vstopajo v spalnico,
se prisesajo na usta,
srkajo zrak.
S svincem v nogah
ne zmorem koraka,
koraka naprej.
Ne zmorem s polnimi pljuči
zajeti zrak, ki diši po modrem.
Še vedno sem
s preperelimi vrvmi
privezana na preteklost.
Ki ječi.
Veja, vklenjena v led.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NIKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!