Pesem, posebna zaradi nenavadne pozicije, v katero postavljaš srce. Zelo individualistični pristop, ki bralca pritegne zaradi originalno predstavljenih percepcij in presenetljivo odločnega, a hkrati patetiki v velikem loku izogibajočega se toka pripovedi. Sprejemanje, ki je na zaključku pesmi simbolizirano s pripravljenostjo prevzemanja odgovornosti za to, da je srce zaprto v škatlico (v pesniški subjekt), zaključi ta lok. In ... pika. Lepo.

  Lp, lidija

Hvala za komentar, Lidija. Edino opomba - zadnja beseda ni sonce, ampak srce. In pri njej ostajam, tudi če je zato pesem manj posebna. :) Sem se morala osvoboditi. Lep dan! P. 

ne, ne - škrat je bil, dvakraten ;)

sorry

Nič hudega. Tudi meni se dogaja. Pozdravčki! P.