razkoračila se je
pred nami
obstala v zraku
razgaljena
samotna
odbijala se je
odmevala
se razkazovala
da smo jo
ponosno
vpijali
si jo podajali
jo trepljali
in ji dodelili
oder in krono
na koncu smo jo pospravili
v skrinjo enake barve
kot je mamin smehljaj
urednica
Poslano:
15. 10. 2012 ob 21:01
Spremenjeno:
16. 10. 2012 ob 13:09
Ob tej tvoji se gotovo vsaka mama spominja prve svojih otrok. Razmišljam, kako bi bilo, če bi zadnji verz prestavila v naslov?
Lp, Ana
Ko sem prestavila zadnji verz, se mi je zazdelo, da manjka zaključek. Zato sem ga dopisala. Kaj praviš?
Lp, deborah
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!