Haiku 669
r ti je popapalo:).
Marsikaj še poskuša stari hrast, a življenje mu odteka kot kapljice. K sreči se tega ne zaveda, morda ne želi, noče. Je pa neizbežna minljivost.
lp, ajda
res mu je hudo al si hotla povedat, tip najebe u lajfu, mam prav?
Hvala Ajda,
nekoliko sem "pošlihtala", videno je bilo res popoldne, a pisala sem sredi noči, potem pa rata kar rata. Navadno nič dobrega;))
Lp, Lea
Hvala žvečilka,
lahko bi se marsikaj reklo, razumelo tako ali drugače. Čas pa je neizprosen in stopili smo v deževno jesen, ki je tik pred koncem. Prihaja zima, ki je grobar.
Lp, Lea
žvečilka, hahaha, drevo je težko tip. haiku ponavadi govori direktno, hrast je hrast, tud če najebe!!!
;)
!
Lea, spet en posrečen haiku, lahko si predstavljam veje starega hrasta, ki izgledajo kot stare grčaste roke, ti pa iz določene razdalje vidiš grozeče oblake, ki jih ta roka z nihanjem odganja ... V vsem ne jesen, simbolno in v nasi predstavi ...
prepričlljivo. lepo. preprosto. Naravno.
LP, lidija
Pozdravljena Lea
Čestitke za Podčrtanko!!
Lp, Igor
Čeprav nisem hrast, ki (itak) dlje od mene živi,
je njegov konec podčrtan z brazgotinasto roko,
oblake minevanj žene haiku prihodnjega časa.
Hvala, Lidija,
včeraj sem si privoščila popoldanski sprehod (žal brez fotkiča, kot vedno ko ga rabim ). Vse to sem videla sredi turobne sivine.
Hvala tudi tebi, Igor:)
Svit, ti si mi napisal prav prikupno pesem, moral bi jo objaviti:) Hvala zanjo:)
Lp, Lea
Hvala Sandra:)
Pozdrav :)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 11. 10. 2012 ob 23:30
- Prebrano 1438 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 614.11