izpij me
danes potonem
temina mojega pogleda
v brezmadežni bleščavi
zeleno zlatih trav

objemam drevo
vzemi ta ogenj
šumeče in močno
in brazgotinasto
se nagne nadme

kipeča mehkoba drhtečega telesa
zaziblje v val
začutim vpijam vdahnem
stoletno srce hrepenenja
slap rdečih las

ukoreninjam se
padaj po gladki koži hrbta
prepletena razlivam svoje upe
gor gor gor
v tisočere veje z žarki prepredene krošnje

izpij vso to polno globino
do svetlobe
do neba
za naju
ker diši po lepoti

ponoči se bo utrnila zvezda
pij me znova in znova
opijanjen in nor in goreč
da ji skupaj pomežikneva
smrtnost

mir - valovim mir
čutim tvojo moč
utonem v njej
prepletena mehkoba dvojine
naj naju odnese

prenežna za veter
premočna za strah
zaustaviva dih
v pogubni bližini
naj pada na naju zvezdnati prah

poetesa